Kar se tečajnik nauči, to tečajnik zna (no ja, naj bi znal), je bil naš moto ob odhodu v Rovinj. Naš prvi vikend izlet je vključeval 2 dnevno plezanje na krasnih stenah, tik ob plaži. Spremljali so nas inštruktorji in bolj izkušeni kolegi: Jure, Jernej, Peter, Bojan, Elizabeta, Metka, Matjaž in Matic.
V soboto zjutraj smo se zbrali na Viču in se razporedili po avtomobilih. Udeležba je bila številčna, avtomobili pa so pokali po šivih od prtljage. Odpeljali smo se do plezališča in zasedli najbolj ugodne smeri. Sledilo je učenje vrvnih manevrov, a kaj ko so nas bolj mikale smeri, ki so kar vabile, da jih plezamo. Kljub temu smo si, kot se za tečajnike spodobi, resno delo popestrili z dobro voljo.
Zvečer smo se lačni odpravili v kamp na neformalni del, kjer smo se sprostili ob ognju, malo pojedli, popili, se nasmejali in klepetali o naših prihodnjih podvigih. Ugotavljali smo, da bi bil priporočljiv tudi kakšen obisk tečaja igranja kitare.
Iščejo se kandidati??? V nedeljo je po zajtrku spet sledilo plezanje, tako da smo kar hitro spakirali in zapustili kamp, kar je razveselilo naše sosede. V plezališču so nas že čakali naši vrli inštruktorji, ki so nas mučili s prevezovanjem in spuščanjem ob vrvi.
Tako je vikend mineval ob učenju, plezanju, zabavi, poležavanju in iskanju sence. Domov smo se vrnili polni vtisov, nekateri tudi s pomanjkanjem energije in spanca. Bilo je lepo, dokler je trajalo. Upam, da se takšne in drugačne dogodivščine kmalu ponovijo, v prihodnje z več pripomočki za pripravo večerje.
