V sredo, 2.12.2009, bo ob 19.30 naslednji sestanek ŠPO. Sestanku bo sledil ogled filma On-Sight (67 min), ki smo ga nekateri že imeli priložnost videti na Festivalu gorniškega filma 2009. Ogled filma vsekakor priporočam. Se vidimo!

Iz Grčije nazaj v mrzle kraje, je prva misel, ko na Brniku ugotoviš da kratke hlače niso več zadostna oprema, se pa lahko potolažiš, da so razmere za plezanje v Sloveniji zaradi nižjih temperatur ugodnejše.

Letos smo uživali Peter, Mitja, Tina in Jure, tik pred nami pa še pol Rašice. Čeprav so v novem vodničku smeri precej popravljene (nižje ocene) se mi zdi, da so še vedno ugodne, če hočeš narediti kak premik navzgor po UIAA lestvici. Tudi želja po DWS se nam je letos uresničila tako, da smo skoraj povsem zadovoljni prispeli nazaj. Edinole trebušne težave so preprečile popolno uživanicjo, smo pa zato bili lažji.

Preplezali smo kar precej smeri Mitja do 6c, Peter do 7b meni pa je uspelo posajtat celo eno 8a+/b. Fotke še pridejo nekaj videoposnetkov pa si lahko ogledate na jutjubi.

Jure

Letošnje poletje smo preživeli na Sardiniji, malo na plaži malo pa tudi v plezališčih. Plezarije je bilo kar nekaj, najbolj pa me je navdušila možnost odličnega plezanja nad vodo (DWS), saj je bilo za kakšen težji vzpon prevroče.

Nekaj slikic si lahko ogledate v galeriji, kakšno več pa mogoče 1. oktobra v Šentvidu.

V petek, 27. junija popoldne smo se Ajda, Metka, Urša, Matjaž »Umazana žlička« in Žiga odpravili na podaljšan športno-plezalni vikend v Paklenico. Ubrali smo daleč najdaljšo varianto poti skozi Vikiburger do Starigrada. Tako smo z večkratnimi postanki in vožnjo 50 km/h po avtocesti v kamp Vesna prispeli precej pozno. Izpraznili sixpacka in stekleničko Cvička. Zaspali trezni.

V soboto smo navsezgodaj napadli pakleniške stene in kmalu ugotovili, da smo s plezanjem začeli prepozno in povrh še na napačnem koncu kanjona. Žgoče sonce nas je okoli ene popoldne pregnalo na plažo, kjer je bila temperatura morja naklonjena samo zares zmrzljivim dušam. Zvečer izpraznili še enega sixpacka in šli spat trezni s kurami. Se zgodi.

V nedeljo smo vstali ob šestih in po hitrem postopku švignili do stenc, kjer smo do konca izkoristili dopoldansko senco. Po nasvetu alpinistov iz Rašice smo jo po hudem švicanju na dveh 6kah (Metka hvala, zares si carica) mahnili na hajkanje po pakleniškem parku in popolnoma navdušeni nad lepotami narave tam preživeli celo popoldne. Sledilo je finale EURA 2008, ki smo ga gledali obkroženi z ostarelimi Nemci in na koncu malce razočarano ugotovili, da vendarle nihče ne bo dal za rundo. Tako smo se ponovno odpravili spat trezni. Ja, se zgodi.

Zadnji dan našega mini popotovanja smo se šli samo malce izplezat, Žiga pa jo je mahnil do planinskega doma. Po ultra kratkem plezanju smo pristali na plaži, kjer smo posončili in ohladili izmučene okončine. Popotovanje smo končali pri Dinkotu, kjer smo se pošteno najedli, zbrali zadnje lepe vtise in polni obžalovanja odšli proti Ljubljani. Tokrat kar po najbližji poti!

Pa še malo statistike: Zajček 4c, Zava 4b, Čuj ti si bog i batina ! 5a, Čuj ti si bog! 5b, Onaj tamo 5a, Vuga 4c, Kos 5b, Žuna 5a, Orao 5c, Gea 4b, Il viaggio 6a, No Dilly Dally 6a , Via normale 4a…

Čez dva tedna šibamo v Bovec: plezanje v Kal Koritnici, canyoning v Soči, kolesarjenje in uživanje. WOO-HOOOOO!

Želje so se izpolnile in sončno ter toplo novo leto smo dočakali na Hvaru. Plezališče na skrajnem jugu v bližini Svete nedelje je lepo urejeno, prav tako kot tudi obala. Več ali manj smo se sončili, plezanje po platah pa ni bilo čisto to kar si eni želimo. Ampak za oddih v času pred pričetkom resnejšega treninga, je bilo pa optimalno.

Na pot nazaj sta Peter in Lidija nekako locirala novo plezališče Karin, ki ga hrvaški plezalci šele opremljajo, po slikah sodeč pa ga bomo večkrat obiskali.

Vrnili smo se s Kalymnosa, kjer smo štirinajst dni okušali grške dobrote, za zajtrk jogurt in olive, čez dan kapnike, zvečer pa musako (ponavadi sicer špagete).

Bera vzponov je več kot zadovoljiva, naj izpostavim Jernejev vzpon na pogled v smeri Aphrodite 7a+ ter Petrov flash taiste smeri, pa vzpon z rdečo piko v smeri Sevasti 7b+ obeh plezalcev.

Andrej, ki je s plezanjem pričel šele na letošnji začetni šoli športnega plezanja je na pogled plezal smeri 6c, z rdečo piko pa celo 6c+, medtem ko sta Erika in Tina plezali tja do 6b. Sam sem uspel zlesti stari dolg iz lanskega leta, Gaia 8b ter na pogled Super Themelino 7c+/8a.

Drugače pa, morje je bilo toplo, v senci plezališč pa prijetno hladno - idealno.

Letos pa smo prvič poizkusili tudi novo obliko plezanja ti. DWS (Deep Water Solo), ki izgleda zelo atraktivno in noro, pa tudi uživaško. Pred dejanskim plezanjem se je dobro s kakšnim skokom na noge iz desetih metrov pripravit na vse skupaj, saj gre potem lažje.

Še nekaj utrinkov iz naše avanture…